Statut društva


Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), je Ustanovni zbor Društva za razvoj vodenja - Ravnateljska akademija, na ustanovnih sejah dne 11. 5. 2023 in dne 17. 10. 2023 sprejel naslednji


STATUT

DRUŠTVA ZA RAZVOJ VODENJA - RAVNATELJSKA AKADEMIJA




1. člen (splošno o društvu)


Društvo za razvoj vodenja - Ravnateljska akademija je društvena stanovska in strokovna organizacija ravnateljic in ravnateljev zavodov na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških ter študentkih domovih ter izobraževanja odraslih.

2. člen (ime in sedež)

Ime društva je: Društvo za razvoj vodenja - Ravnateljska akademija.
Skrajšano ime društva je: Društvo Ravnateljska akademija.
Sedež društva je: Lesce.

3. člen (namen in cilji)

Namen (in poslanstvo) društva je oblikovanje napredne doktrine poslovanja in pedagoškega vodenja vzgojno-izobraževalnih in vodenja drugih javnih zavodov s pripravo in nudenjem različnih oblik pomoči in podpore ter ob tem iskati in predlagati trajne strokovne rešitve.

Cilji društva so:
- zasnovati in izvajati različne oblike podpore vodjem na različnih področjih njihovega dela;
- zasnovati in izvajati osebno in timsko podporo novoimenovanim ravnateljem[1];
- omogočiti izmenjavo pogledov in izkušenj z vodenjem med vzgojno-izobraževalnimi in drugimi javnimi zavodi ter podjetji;
- vzpostaviti in podpirati mreženje na nacionalni in mednarodni ravni.

4. člen (dejavnosti)

Za dosego svojih namenov in ciljev izvaja društvo sledeče nepridobitne dejavnosti:
- izvajanje različnih oblik podpore vodenju: organizacija in izvedba kolegialnega svetovanja, nudenje pravnega svetovanja, strokovne razprave, zapisi dobre prakse, sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih
- organizacija in izvedba strokovnih srečanj;
- predlagati in posredovati strokovne rešitve s področja vodenja v vzgoji in izobraževanju;
- spremljanje, proučevanje, obravnava in oblikovanje mnenj, stališč in predlogov na določbe nastajajoče zakonodaje in podzakonskih aktov s področja vzgoje in izobraževanja;
- zagotavljanje podpore novoimenovanim ravnateljem;
- organizacija in izvedba mednarodnih študijskih obiskov;
- izdajanje strokovne literature.
- sodelovanje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s področji dejavnosti društva,
- seznanjanje članov in javnosti o problemih in napredku na področju dejavnosti društva.
Društvo izvaja tudi naslednje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje pridobitnih dejavnosti določa zakon:
- 82.300 Organizacije srečanj, razstav in sejmov – podrobnejša opredelitev izvajanja dejavnosti: zaračunavanje kotizacije udeležencem ob organizaciji različnih strokovnih srečanj
- 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje - podrobnejša opredelitev izvajanja dejavnosti: društvo organizira različne oblike izobraževanj s področja dejavnosti društva. Za uspešno in kakovostno izvedbo teh dejavnosti društvo udeležencem zaračuna stroške izvedbe izobraževanj .
- 58.110 Izdajanje knjig – podrobnejša opredelitev izvajanja dejavnosti: ob izvajanju strokovnih srečanj, delavnic, konferenc, društvo udeležencem omogoča nakup strokovne literature
- 58.140 Izdajanje revij in druge periodike – podrobnejša opredelitev izvajanja dejavnosti: zaračunavanje naročnine na društveno glasilo oz. bilten

Pridobitno dejavnost opravlja društvo le občasno, v skladu z veljavnimi predpisi in le v obsegu, potrebnem za doseganje namena, ciljev in nalog društva. Presežke prihodkov nad odhodki iz pridobitne dejavnosti, mora društvo porabiti za uresničevanje nepridobitnega namena oziroma za izvajanje nepridobitnih nalog.

5. člen (pravna subjektiviteta)

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in ima v pravnem prometu vsa pooblastila ter posluje v svojem imenu in za svoj račun.
Za prevzete obveznosti odgovarja društvo z vsem svojim premoženjem.

7. člen (pečat društva)

Pečat društva je okrogle oblike, s premerom 38 mm, z logotipom društva in z napisom Društvo Ravnateljska akademija.

8. člen (zastopanje društva)

Društvo zastopa in predstavlja predsednik društva.
Finančne listine za društvo podpisuje predsednik društva.

9. člen (pogoji za članstvo)

Članstvo v društvu je osebno in prostovoljno.
Član društva lahko postane aktivni ali bivši ravnatelj oziroma direktor s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kot izhaja iz 1. člena tega statuta, ki predsedniku društva poda izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo.
Kot član društva lahko pristopi tudi vzgojno-izobraževalni zavod, pri čemer ga kot pravni zastopnik v društvu zastopa ravnatelj tega zavoda.

10. člen (pravice in dolžnosti članov)

Pravice članov so:
- da podajajo predloge, pobude in mnenja;
- da sooblikujejo in uresničujejo program društva;
- da volijo, so izvoljeni ter na podlagi tega delujejo v organih društva.

Dolžnosti članov so:
- da spoštujejo statut društva;
- da uresničujejo sklepe organov društva;
- da redno plačujejo članarino.

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Člani organov so za svoje delo upravičeni do nadomestila materialnih stroškov nastalih v zvezi z njihovim delovanjem v društvu.

11. člen (prenehanje članstva)

Članstvo v društvu preneha:
- s prostovoljnim izstopom,
- s smrtjo,
- s prenehanjem, v primeru vzgojno-izobraževalnega zavoda
- z izključitvijo.

Člana se lahko izključi, če:
- grobo krši pravice in dolžnosti člana;
- če zavestno ravna proti interesu in ugledu društva;
- ne plača letne članarine do konca koledarskega leta,
- če je pravnomočno obsojen za nečastno dejanje.

O prenehanju članstva z izključitvijo na predlog predsednika odloča izvršni odbor.

12. člen (organi društva)

Za upravljanje društva skrbijo organi, ki so določeni s tem statutom.

Organi društva so:
- zbor članov,
- predsednik društva,
- namestnik predsednika
- programski odbor,
- nadzorni odbor.

13. člen (zbor članov)

Zbor članov sprejema in odloča o najpomembnejših odločitvah društva. Sestavljajo ga vsi člani.

14. člen

Zbor članov ima naslednje pristojnosti:
- sprejema temeljni akt in njegove spremembe in dopolnitve;
- voli in razrešuje predsednika društva in njegovega namestnika;
- voli in razrešuje člane programskega odbora;
- voli in razrešuje člane nadzornega odbora;
- odloča o prenehanju članstva v društvu;
- sprejema letni program dela društva in zaključno poročilo društva;
- odloča o prenehanju društva;
- odloča o premoženju društva,
- odloča o višini članarine;
- obravnava poročila organov društva;
- odloča o pritožbah zoper izrečene sankcije nadzornega odbora;
- odloča o drugih najpomembnejših zadevah.

15. člen

Zbor članov veljavno razpravlja in odloča na sejah, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov. V kolikor v času, predvidenem za začetek seje, ni prisotna vsaj polovica vseh članov, se začetek seje prestavi za 15 minut, nato pa lahko zbor članov veljavno razpravlja in odloča na seji tudi,če se seje udeleži tretjina članov društva, vendar ne manj kot trije, če tretjina pomeni manj kot tri člane.
Seje sklicuje in vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

16. člen

Zbor članov sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je javno.

17. člen

Seje zbora članov so lahko redne ali izredne. Redno sejo skliče predsednik po potrebi oziroma najmanj enkrat letno. Izredna seja se skliče na pobudo petine članov ali nadzornega odbora ali v zadevah izrednega pomena za društvo. Izredno sejo skliče predsednik v roku 14 dni od prejema zahteve za sklic. V nasprotnem primeru lahko zbor članov skliče pobudnik za sklic sam.
O sklicu seje zbora članov in dnevnem redu morajo biti člani seznanjeni najmanj 7 dni pred sklicem. Obvestila se članom pošljejo na elektronske naslove, kot so bili sporočeni društvu.
O delu zbora članov in o sprejetih odločitvah se vodi zapisnik. Za izdelavo zapisnika je zadolžen predsednik. Zapisnik zbora članov podpiše predsednik, zapisnikar in dva overitelja.
Predsednik lahko za potrebe vodenja zbora članov določi člane ali delavce društva, ki mu pomagajo pri vodenju zbora članov (npr. za štetje glasov, za pisanje zapisnika idr.).

18. člen (predsednik)

Predsednik društva organizira in vodi delo in poslovanje društva, predstavlja in zastopa društvo v pravnem prometu in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela društva.

19. člen

Predsednik društva opravlja naslednje naloge:
- vodi poslovanje društva;
- vodi strokovno programsko delo društva;
- potrjuje nova članstva in predlaga prenehanje članstva;
- sklicuje seje zbora članov;
- izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejme zbor članov in nadzornik;
- pripravlja predlog finančnega in poslovnega načrta in vse posamične odločitve v zvezi z njegovo izvršitvijo in daje o njih mnenje in predloge;
- skrbi za zakonitost dela društva;
- skrbi za pravilno materialno poslovanje in ravnanje z ostalim premoženjem društva;
- skrbi za namenskost porabe sredstev društva, določene z letnim finančnim načrtom;
- najmanj enkrat letno poroča zboru članov;
- opravlja druge zadeve v skladu z veljavnimi predpisi in s tem statutom.

Predsednik društva je samostojen pri opravljanju poslov in je za svoje delo odgovoren zboru članov.

20. člen

Predsednika društva voli in razrešuje zbor članov.
Mandat predsednika traja 4 (štiri) leta. Predsednik društva je lahko po prenehanju mandata ponovno imenovan.

21. člen

Predsednik društva je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan.
Zbor članov razreši predsednika društva v primeru, če:
- to zahteva sam;
- mu preneha članstvo v društvu:
- pri svojem delu ne ravna po zakonu ali statutu ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov društva ali ravna v nasprotju z njimi;
- če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči društvu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti društva.

22. člen (programski odbor)

Programski odbor društva je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela v skladu z veljavno zakonodajo, akti društva, s poročili društva ter sprejetimi sklepi društva.
Izvedbo določenih nalog lahko programski odbor zagotovi s sklenitvijo pogodbe z ustreznim izvajalcem. Pogodbo podpiše predsednik društva, in sicer z izvajalcem, ki ga predlaga programski odbor.

Programski odbor sestavljajo vsi ustanovni člani in trije dodatni člani, ki jih izvoli zbor članov izmed članov društva. Člani programskega odbora imenujejo enega izmed članov upravnega odbora za predsednika programskega odbora. Član programskega odbora ne more biti hkrati član nadzornega odbora.
Mandat članov programskega odbora traja štiri leta, pri čemer imajo člani programskega odbora možnost ponovnega imenovanja.

23. člen

Programski odbor odloča na sejah, ki jih skliče in vodi predsednik društva najmanj enkrat letno. Na sejah programskega odbora so lahko prisotni tudi drugi člani drugih organov društva oziroma člani društva, ne morejo pa na teh sejah odločati. O društvenih dejavnostih programski odbor sproti obvešča člane društva.
Programski odbor je sklepčen, ko je na seji prisotnih večina članov. Sprejeti so tisti sklepi, za katere je glasovala večina prisotnih članov programskega odbora.

Programski odbor ima naslednje naloge:
 predlaga dnevni red za obravnavo posameznih vprašanj, pomembnih za delovanje društva;
 koordinira delo organov društva;
 postavlja vprašanja predsedniku društva v zvezi z delovanjem društva;
 podaja pobude in predloge v zvezi s področjem dela društva;
 zavzema stališča ter mnenja k posameznim točkam dnevnega reda;
 pripravi osnutek letnega programa dela;
 odloča o spremembi naslova sedeža.
Če predsednik meni, da je posamezni sklep programskega odbora v nasprotju z namenom, s cilji ali z interesi društva, lahko zadrži izvršitev takega sklepa. O takšni zadevi se mora nadzorni odbor odločiti v roku 30 dni. V kolikor se nadzorni odbor odloči, da je izvršitev sklepa upravičena, lahko odredi izvršitev sklepa.

24 .člen

Člani programskega odbora so lahko razrešeni iz enakih razlogov, kot so določeni za razrešitev predsednika društva v drugem odstavku 21. člena.


25. člen (namestnik predsednika)

Predsednika društva v primeru odsotnosti nadomešča namestnik predsednika. Za svoje delo je odgovoren predsedniku društva in programskemu odboru.
Mandat namestnika predsednika traja 4 (štiri) leta. Namestnik predsednika je lahko po prenehanju mandata ponovno imenovan.


26. člen (nadzorni odbor)

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli zbor članov za dobo štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.
Člani nadzornega odbora izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Prvi sklic novo izvoljenih članov opravi predsednik društva.


27. člen

Nadzorni odbor je sklepčen ob prisotnosti večine članov. Nadzorni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh izvoljenih članov.


28. člen

Nadzorni odbor ima naslednje naloge:
- spremlja in nadzoruje delo predsednika in njegovega namestnika;
- nadzoruje izvajanje programov dela;
- ugotavlja, ali letno poročilo društva obsega resnični prikaz premoženja in poslovanja društva, ter o tem poroča zboru članov pred sprejemom letnega poročila;
- ugotavlja, ali poslovne knjige in letno poročilo društva omogočajo ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena ter ciljev društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu in ugotavlja ali se je presežek porabil za te namene, ter o tem poroča zboru članov pred sprejemom letnega poročila;
- poroča drugim organom društva o svojem delu;
- lahko zahteva sklic zbora članov;
- zaradi nevestnega dela predsednika ali podpredsednika predlaga zboru članov njun odpoklic;
- ugotavlja ali so člani društva kršili določbe tega statuta ali splošnih aktov društva, sklepe organov društva, delovali v nasprotju z interesom društva, okrnili ugled društva, povzročili ali bi lahko povzročili večjo škodo društvu;
- v primeru ugotovljenih kršitev iz prejšnje alineje članu glede na težo in okoliščine kršitev v roku največ meseca dni od ugotovitve kršitev iz prejšnje alineje izreka sankcije: opomin, javni opomin, prepoved opravljanja funkcije v društvu za največ štiri leta ali izključitev. Zoper pisni sklep, ki ga izda nadzorni odbor, ima prizadeta oseba v roku 8 dni od prejema pravico pritožbe na zbor članov kot drugostopenjski organ, ki poda končno odločitev;
- odloča o drugih zadevah na podlagi statuta in splošnih aktov društva.
Nadzorni odbor je za delo odgovoren zboru članov.

29. člen

Zbor članov razreši nadzorni odbor iz enakih razlogov, kot so določeni za razrešitev predsednika društva v drugem odstavku 21. člena.


30. člen (viri financiranja)

Prihodki društva, s katerimi se financira delo društva in izvajajo dejavnosti društva, so:
- članarine;
- sredstva pridobljena z opravljanjem dejavnosti društva;
- sredstva, pridobljena iz občinskih, državnih in mednarodnih javnih razpisov;
- darila, volila, prispevki posameznikov in pravnih oseb, donatorjev, sponzorjev;
- sredstva, pridobljena iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom.


31. člen (premoženje društva)

Premoženje društva predstavljajo:
- denarna sredstva,
- premičnine,
- nepremičnine.
Premičnine in nepremičnine se vodijo v inventarni knjigi društva.


32. člen (upravljanje premoženja društva)

S premoženjem upravlja predsednik društva. O nakupu in odtujitvi premičnih in nepremičnih stvari odloča zbor članov. Odredbodajalec za upravljanje z denarnimi sredstvi je predsednik društva.
Vsak član društva ima pravico do vpogleda v finančno in poslovodsko dokumentacijo.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme zbor članov.
Zbor članov sprejema tudi letno poročilo.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu.
Društvo ne sme deliti svojega premoženja med člane. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.


33. člen (pridobitna dejavnost)

Če društvo opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.


34. člen (nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva)

Nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem izvaja nadzorni odbor ter organi določeni z zakonom.

Društvo mora imeti organizirano računovodstvo v skladu z zakonskimi določbami in računovodskim standardom za društva.
Društvo vodi poslovne knjige, po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
Predsednik je dolžan oddajati poročila v skladu z določbami zakona pristojnim institucijam.


35. člen (način zagotavljanja javnosti)

Društvo deluje javno. Načelo javnosti izvršuje predsednik društva, ki je tudi pooblaščen za dajanje informacij za javnost.
Javnost delovanja društva se zagotavlja:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;
- s pravico vpogleda članov v finančno in poslovodsko dokumentacijo;
- s posredovanjem informacij v javne medije;
- z zagotavljanjem javnosti sej zbora članov;
- z organiziranjem tiskovnih konferenc in drugih podobnih oblik, namenjenih tretjim osebam.


36. člen (spremembe in dopolnitve statuta)

Spremembe in dopolnitve statuta sprejema zbor članov po postopku v skladu z določbami tega statuta. Za potrditev sprememb in dopolnitev je potrebna dvotretjinska večina prisotnih članov, s tem da mora biti na seji zbora članov navzočih dve tretjini vseh članov.


37. člen (prenehanje društva)

Društvo je ustanovljeno za nedoločen čas.
Zbor članov lahko začne postopek za prenehanje oziroma statusno spremembo društva v skladu z določili zakona o društvih.
Društvo preneha v naslednjih primerih:
- po volji članov na podlagi sklepa zbora članov;
- s spojitvijo z drugimi društvi;
- s pripojitvijo k drugemu društvu;
- s stečajem;
- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja;
- po samem zakonu.

38. člen (razpolaganje s premoženjem v primeru prenehanja društva)

V primeru sklepa zbora članov o prenehanju društva je društvo predhodno dolžno poravnati vse obveznosti. Preostalo premoženje pripade enakomerno vsem zavodom, katerih ravnatelji so na dan prenehanja člani društva.

39. člen (začetek veljavnosti statuta)

Ta statut začne veljati z dnem sprejema na ustanovnem zboru društva, tj.11.5.2023 in z dnem 17. 10. 2023, ko je ustanovni zbor sprejel dopolnjen statut.

Datum in kraj, Radovljica, 17. 10. 2023

Predsednik društva
Mirko Žmavc


[1] Izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo nevtralno za osebe moškega in ženskega spola.